"Hm...šnuff...šnuff...nekaj voham..."
" Uaff, tole je pravi zalogaj zame...!"
" Mislim, da me bodo poklicali v Wimbledon za pobiralko žogic!"
by B.Zz
petek, 23. november 2012
VIMBLDON ALI KLUBSKA HIMNA
Tam, na robu mesta
tenis plac stoji.
Tam je klub za une,
ktire tenis veseli.
Za žogco se podijo,
od jutra do noči.
Eden izmed takih
si ziher tudi ti.
Vimbldon je eden,
tenisači smo mi usi.
Le, da eni so u belem,
ta drugi pa smo mi...
Tam, u tistem klubu
prjazn mož živi.
Pravimo mu Mičo,
pa za tenis on skrbi.
Najraje je za šankom,
tam se res sprosti.
Če pa ga že ktir nafehta,
še njega špilat nauči.
Vimbldon je eden,
tenisači smo mi usi.
Le, da eni so u belem,
ta drugi pa smo mi.
Večkrat ob večirih
domou se družbi ne mudi.
Klub odpira čare,
veselje zaživi,
Unemajo se igre,
unemajo strasti.
Tenis piše štorije,
de jih noben še sanju ni.
Vimbldon je eden,
tenisači smo mi usi.
Le, da eni so u belem,
ta drugi pa smo mi...
Potlej jutra so najhujša,
ko sonce nas zbudi,
Noge so majave,
u glavah se vrti.
Telefon zatuli,
klub obnemi...
...le Mičo se ne zmede,
takole govori:
Vimbldon je eden,
tenisači smo mi usi.
Le, da eni so u belem,
ta drugi pa smo mi...
Bilo je tam sredi devetdesetih prejšnjega tisočletja. V klubskem prostoru so vadili legendarni celjski rokerji The Young Ones. Nekaterim tenisačem je šla njihova glasba v ušesa, nekaterim pa na živce. Med slednjimi je bil prav gotovo gen. mng. Dežnak, ki je trdil, da so kitare uničile muziko. A vseeno je Bori Zz naredil komad, ki je postal klubska himna in večkrat tudi udarni štiklc njihovih koncertov.
by B.Zz
Naročite se na:
Objave (Atom)